Shizofrenija (ali shizofrenija) je resna duševna ali psihiatrična bolezen, ki prizadene misli, vedenje in čustva osebe, ki za njo trpi. Ljudje, ki trpijo za shizofrenijo, doživljajo psihotične simptome, ki med drugim vključujejo halucinacije (videti ali slišati stvari, ki jih dejansko ni) in deluzije (blodnje, verjeti v stvari, ki niso in ne morejo biti resnične).
Ko se oseba bori s shizofrenijo, izgubi občutek za realnost. Prav tako shizofreniki pogosto preživijo družbeno stigmatizacijo in izobčenost zaradi svojega nenavadnega vedenja, ki ga drugi ljudje dojemajo kot nenavadno in bizarno.
Živeti s shizofrenijo pomeni boriti se s strašljivimi in pogosto zmedenimi življenjskimi izkušnjami. Prav zato se pogosto postavlja vprašanje, kako se obnašati do shizofreničarjev, torej, na kakšen način jih zdraviti? Skratka, do shizofrenikov je treba pokazati sočutje in razumevanje, a to bomo podrobneje pojasnili v nadaljevanju.
Prav tako vam bomo v tem blogu razložili, kaj je shizofrenija, kakšni so simptomi shizofrenije, torej kateri so prvi simptomi shizofrenije. Videli bomo tudi, kaj so vzroki in dejavniki tveganja za nastanek shizofrenije, kako poteka zdravljenje shizofrenije in še kaj je povezano s to motnjo.
Zelo pomembno je vedeti, da se lahko prijatelji in družina naučijo podpirati ljubljeno osebo s tem stanjem. S pravilnim zdravljenjem lahko ljudje s shizofrenijo živijo normalno in izpolnjujoče življenje.
Kaj je shizofrenija?
Težave z duševnim zdravjem se pojavljajo v različnih oblikah. Danes je zelo pogosto v pogovornem izrazu reči, da je nekdo shizofrenik, pri čemer se pravi pomen in resnost te bolezni skoraj povsem zanemari. Zato je treba s polno pravico zastaviti vprašanje in nanj odgovoriti – kaj je shizofrenija?
Shizofrenija je kronična psihiatrična motnja. Oseba s shizofrenijo ne more ločiti resničnih dogodkov, torej izkušenj od neresničnih. Shizofrenija bolniku onemogoča racionalno in logično razmišljanje in gledanje na stvari, onemogoča pa mu tudi normalno čustveno doživljanje do drugih ljudi.
Zdi se, da so ljudje s shizofrenijo izgubili stik z realnostjo, kar ima za posledico oslabljeno socialno funkcioniranje osebe. Posledično se lahko pojavijo številne težave v odnosih z družino in prijatelji. Shizofrenija ali shizofrena motnja povzroča spremembe v delovanju določenih delov možganov. Ravno zato prihaja do »popačenega« načina dojemanja stvari, mišljenja in čustvenosti.
Shizofrenija je zagotovo ena izmed najbolj znanih duševnih bolezni. Ta bolezen popolnoma spremeni življenje prizadete osebe. Ker povzroči popolno dezorganizacijo človekove osebnosti, shizofrenija moti pomembne psihološke funkcije v človeku, kot so kognitivno mišljenje, čustvena kognicija in voljni nagoni.
Zakaj je shizofrenija nevarna duševna bolezen?
Ljudje s shizofrenijo imajo pogosto paranoične misli ali slišijo glasove, ki v resnici ne obstajajo. Na primer, bili so primeri shizofrenikov, ki so verjeli, da nekdo nadzoruje njihov um ali da jim nekdo želi škodovati. To so resne psihotične epizode, ki so lahko grozljive in lahko shizofrenika pogosto vodijo do norih idej in samomorilnega vedenja.
Zato se shizofrenija pogosto diagnosticira po tem, ko oseba prvič doživi neko vrsto psihotične motnje. Ko doživi psihotično epizodo, ima oseba precejšnje težave z videnjem ali razumevanjem realnosti in resničnih izkušenj. Psihoze ali psihotične epizode lahko vključujejo halucinacije, blodnje, neorganizirane misli ali govor. Ravno zaradi tega so lahko psihotične epizode, ki so pravzaprav uvod v shizofrenijo, za človeka zelo moteče, še posebej, če se človek z njimi sooča prvič. Bolniki, pri katerih se ti simptomi pojavijo prvič, jih lahko nekaj časa prikrivajo. Vendar postane to sčasoma težje, ko psihotični procesi napredujejo in zunanje vedenje shizofrenika začne odražati njegovo notranjo zaznavno izkrivljenost.
Shizofreniki lahko doživijo postopne in napredujoče spremembe v družbenem delovanju, razpoloženju in mislih. Z drugimi besedami, pred popolnim nastopom shizofrenije običajno sledi obdobje predhodnika, v katerem se začnejo pojavljati nenavadno vedenje, kot so nemir, tesnoba in halucinacije – vendar še ni v polnem zamahu. Sčasoma lahko pride do postopne izgube občutka za realnost. Mnogi ljudje s shizofrenijo opisujejo pojav nenavadnih občutkov, misli in zaznav mesece, preden lahko kdorkoli vidi vidne dokaze o njih.
Kaj je shizofrenija in razlika od disociativne osebnostne motnje
O shizofreniji obstaja veliko napačnih predstav, zato je pomembno razjasniti, kaj točno shizofrenija je. Vendar pa je ena najpogostejših napačnih predstav, da ljudje pogosto zamenjujejo shizofrenijo z bipolarno motnjo, pa tudi z disociativno osebnostno motnjo (DPD) ali multiplo osebnostno motnjo. Z drugimi besedami, pogosto se sliši, da so shizofreniki ljudje z razcepljeno osebnostjo. Vsaka od teh motenj (shizofrenija in DPL) je drugačna in zanjo so značilni drugačni simptomi.
Namreč, ko oseba trpi za disociativno osebnostno motnjo (DPD), se namesto blodenj ali halucinacij počuti »ločeno« od sveta okoli sebe. To je izjemno redko stanje, za katerega sta značilni dve ali več osebnostnih stanj v eni osebi. Na primer, oseba, ki trpi za DPL, je lahko v nekem trenutku neverjetno organizirana in nadzoruje svojo situacijo. Po drugi strani pa oseba s shizofrenijo doživlja zmedenost – lahko verjame, sliši ali vidi stvari, ki jih ni ali nad katerimi sploh nima nadzora.
Obnašanje shizofrenika je socialno nenavadno, pogosto se izolira od drugih in se pogovarja sam s seboj. Shizofrenija vpliva tudi na to, da lahko človek strmi v druge ljudi, nenadoma zajoče in se nenaravno smeji.
Boljše razumevanje shizofrenije ter prepoznavanje znakov in simptomov te motnje je ključno pri zdravljenju te bolezni.
Statistika in pogostost shizofrenije
Shizofrenija ni tako pogosta bolezen. Ko pa se pojavi, je to lahko zelo resna in kronična duševna bolezen. Ocenjuje se, da približno 1 odstotek svetovnega prebivalstva trpi za to boleznijo in da 1,2 odstotka Američanov (3,2 milijona ljudi) trpi za shizofrenijo.
Zato bo približno 1 odstotek ljudi tekom življenja zbolel za shizofrenijo. Shizofrenija se lahko pojavi v kateri koli starosti, torej lahko prizadene vsakogar, ne glede na starost. Vendar novejši primeri shizofrenije kažejo, da se shizofrenija pogosteje pojavlja v zgodnji odrasli dobi. Otroci in starejši ljudje relativno redko zbolijo za shizofrenijo, vendar obstajajo takšni primeri.
Incidenca oziroma stopnja diagnoze novih primerov shizofrenije pogosteje narašča v najstniškem obdobju in doseže vrh med 16. in 25. letom. Moški in ženske kažejo različne vzorce dovzetnosti za razvoj simptomov shizofrenije. Moški so namreč najbolj izpostavljeni tveganju za razvoj shizofrenije med 18. in 25. letom. Nasprotno pa imajo ženske dvojno tveganje za razvoj bolezni – najprej med 25. in 30. letom starosti, nato pa spet okoli 40. leta.
Tako se pri moških tveganje za razvoj shizofrenije po 25. letu zmanjša, pri ženskah pa se poveča.
Zakaj pride do shizofrenije? Dejavniki tveganja in vzroki
Družinska anamneza bolezni
Shizofrenija je bolezen, ki ima najpogosteje genetsko predispozicijo. Seveda pa to ne pomeni, da bodo vsi člani družine zboleli za shizofrenijo, če ima en družinski član to diagnozo. In to ne pomeni, da je shizofrenija nujno podedovana. To preprosto pomeni, da ima shizofrenija v mnogih primerih genetsko komponento.
Namreč, če je eden od staršev zbolel za shizofrenijo, obstaja verjetnost, da bo shizofrenija zbolela pri 10 do 15 odstotkih potomcev, pri 30 do 40 odstotkih pa se bodo pojavile nekatere značilnosti shizoidne osebnostne motnje. Tudi če oba starša trpita za shizofrenijo, bo 40 do 50 odstotkov potomcev razvilo isto bolezen.
Zanimivo je, da bo stopnja tveganja ostala enaka, tudi če bi otroke, katerih eden ali oba biološka starša trpita za shizofrenijo, vzgajali rejniki/skrbniki (torej, če bi bili otroci posvojeni). Zato družinska anamneza bolezni pomeni, da so družinski člani bolj dovzetni za tveganje za njen razvoj.
Socialni dejavniki
Okolje osebe lahko močno vpliva na to, ali bo zbolela za shizofrenijo. Ljudje, ki živijo v revščini ali so izpostavljeni visokim ali kroničnim stopnjam stresa ali so odvisni od psihoaktivnih substanc, so v nevarnosti, da zbolijo za shizofrenijo. Pri diagnosticiranju shizofrenije je zelo pomembno upoštevati te socialne dejavnike.
Ker smo si vsi različni, so nekateri ljudje bolj ranljivi, torej bolj občutljivi na zunanje vplive in dražljaje. Ravno zaradi tega dejavnika ranljivosti lahko določene stvari doživljajo veliko bolj čustveno in intenzivno. Posledica te občutljivosti (ranljivosti) je manjša odpornost na konflikte, stres in številna druga socialna bremena.
Če stopnja stresa ali obremenitve doseže visoko, kritično raven, lahko oseba doživi živčni zlom, ko se lahko pojavijo prvi simptomi shizofrenije.
Prejšnja zgodovina duševnih težav
Ni nenavadno, da oseba, ki trpi za shizofrenijo, trpi tudi za drugimi psihološkimi težavami, kot so depresija, anksioznost ali zloraba psihoaktivnih snovi. Zato ima vsakdo, ki trpi za določeno duševno motnjo, veliko tveganje za razvoj shizofrenije v primerjavi z ostalo populacijo.
Shizofrenija in struktura možganov
Ljudje, ki trpijo za shizofrenijo, se razlikujejo po tem, kako nevroni v njihovih možganih komunicirajo prek nevrotransmiterjev. Na primer, razlike v velikosti določenih možganskih struktur lahko prispevajo k razvoju shizofrenije.
Med puberteto človeka pride do številnih sprememb v strukturi možganov, vključno s težavami z dopaminom, »hormonom sreče«, ki ga proizvajajo možgani. Te spremembe bi lahko sprožile psihotične epizode pri posameznikih, ki so že v nevarnosti za te epizode zaradi genetske nagnjenosti in socialnih dejavnikov tveganja.
Ljudje, ki trpijo za shizofrenijo, se razlikujejo po tem, kako nevroni v njihovih možganih komunicirajo prek nevrotransmiterjev. Na primer, razlike v velikosti določenih možganskih struktur lahko prispevajo k razvoju shizofrenije.
Med puberteto človeka pride do številnih sprememb v strukturi možganov, vključno s težavami z dopaminom, »hormonom sreče«, ki ga proizvajajo možgani. Te spremembe bi lahko sprožile psihotične epizode pri posameznikih, ki so že v nevarnosti za te epizode zaradi genetske nagnjenosti in socialnih dejavnikov tveganja.
Kakšni so simptomi shizofrenije?
Eno ključnih vprašanj ob tej psihiatrični bolezni je – kako prepoznati shizofrenika? Kakšni so simptomi shizofrenije in kako se kažejo? Preden vam pokažemo podrobne simptome, vam bomo poskušali predstaviti splošno simptomatsko sliko shizofrenikov.
Da bi oseba dobila diagnozo shizofrenije, mora imeti ustrezne simptome psihoze, kot so nenormalno mišljenje, ambivalentnost v vedenju in mislih, spremembe vida, sluha ali vonja. Prav tako je za potrditev diagnoze shizofrenije potrebno, da vsi simptomi trajajo neprekinjeno vsaj 6 mesecev.
Shizofreniki sebe in svet pogosto doživljajo popolnoma izkrivljeno, t.j. Shizofreniki se zelo pogosto izolirajo, pogovarjajo sami s seboj in se skoraj popolnoma umaknejo iz realnega sveta. Po eni strani je lahko shizofrenik popolnoma brezbrižen do dogajanja v zunanjem svetu. Po drugi strani pa lahko sumi in/ali je trdno prepričan, da mu drugi sledijo, preganjajo ali opazujejo.
Simptomi shizofrenije - 4 kategorije
V mnogih primerih se simptomi shizofrenije pojavijo v zgodnji odrasli dobi. Verjetno so subtilnejši znaki in simptomi shizofrenije prisotni prej, vendar jih je pogosto mogoče spregledati. Nekateri bolj spregledani zgodnji simptomi (prvi simptomi shizofrenije) vključujejo slab uspeh v šoli, zmanjšano motivacijo in težave z osebnimi odnosi.
Kot smo že poudarili, se pri moških prvi simptomi shizofrenije praviloma pojavijo v poznih najstniških letih in zgodnjih tridesetih letih. Po drugi strani pa se pri ženskah prvi simptomi shizofrenije pojavijo v dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih.
Pogosto se psihotične epizode (število in intenzivnost) s staranjem zmanjšujejo. Vendar pa lahko uživanje psihoaktivnih snovi, uživanje alkohola in neupoštevanje predpisanih zdravil poslabša simptome.Na splošno imajo ljudje s shizofrenijo štiri kategorije simptomov te bolezni – prve simptome shizofrenije, pozitivne, neorganizirane (kognitivne) in negativne simptome.
Pozitivni, kognitivni in negativni simptomi shizofrenije so napredovali znaki te bolezni. Izraza “pozitiven” in “negativen” imata tu različne konotacije. Pozitivni simptomi se nanašajo na misli ali dejanja, ki so značilna za osebo s shizofrenijo. Negativni simptomi shizofrenije so ravno nasprotni – odsotnost značilnega shizofrenega vedenja.
Pomembno je tudi vedeti, da lahko številni simptomi shizofrenije pridejo in izginejo. Tako kot druga zdravstvena stanja in duševne težave se resnost in intenzivnost shizofrenije lahko razlikujeta od osebe do osebe. Izkušnje vsakega bolnika so drugačne in pogostost psihotičnih epizod se razlikuje od osebe do osebe.
1) Prvi simptomi shizofrenije
Prvi simptomi shizofrenije so pravzaprav najzgodnejši simptomi te bolezni. Kot smo poudarili, jih je včasih mogoče spregledati ali zanemariti. To je zato, ker ni mogoče z gotovostjo trditi, da ima oseba shizofrenijo, če kaže te simptome in pogosto odražajo določeno “tipično” vedenje mladostnikov. Zgodnji ali prvi simptomi shizofrenije se običajno pojavijo v najstniških letih in zgodnjih 20-ih.
Zgodnji simptomi shizofrenije lahko vključujejo:
- Socialna izolacija od družine in prijateljev;
- Menjava prijateljev in skupin, v katerih se oseba giblje;
- Spremembe osredotočenosti in koncentracije;
- Težave s spanjem;
- Razdražljivost in vznemirjenost;
- Težave pri šolskem delu, slabe ocene v šoli ali na fakulteti;
- Anksioznost;
- Nejasen sum do drugih ljudi;
- Človek se obnaša in čuti drugače od drugih
2) Pozitivni simptomi shizofrenije
- Halucinacije so določene izkušnje, ki se zdijo resnične, a v resničnem svetu ne obstajajo. Shizofreniki lahko na primer slišijo glasove ali vidijo ljudi, ki so morda umrli pred leti.
- Za paranojo je značilno nenavadno nezaupljivo obnašanje osebe do drugih ljudi. Paranoična oseba je prepričana, da jo drugi ljudje spremljajo ali preganjajo.
- Zablode (bizarne zablode) vključujejo nenavadna prepričanja – kljub dejstvom in dokazom, ki ta prepričanja ovržejo. Na primer, shizofrenik lahko verjame, da ima super moči.
3) Neorganizirani (kognitivni) simptomi shizofrenije
Ljudje s shizofrenijo imajo lahko neurejen ali neorganiziran vzorec razmišljanja. Med drugim so to težave s spominom, koncentracijo in trajno pozornostjo. Nekomu je lahko težko slediti, kaj shizofrenik misli ali govori. Prav tako gre lahko shizofrenik »od misli do misli« brez kakršne koli povezave in racionalizacije.
Lahko se razvijejo tudi simptomi povezani z motoriko, ki spadajo v kategorijo kognitivnih simptomov. Oseba ima lahko na primer nenormalne gibe, kar vodi do navidezno bizarnega vedenja.
Zato kognitivni simptomi shizofrenije med drugim vključujejo:
- Neorganiziran govor ali mišljenje, na primer, ko oseba zelo hitro spreminja teme v govoru ali uporablja izmišljene besede ali besedne zveze;
- Pozabljivost in težave s spominom;
- Težave s fokusom in koncentracijo;
- Težave z razumevanjem, sprejemanjem in uporabo določenih informacij;
- Težave z učenjem in uporabo informacij.
4) Negativni simptomi shizofrenije
- Zmanjšana motivacija za šolanje ali delo;
- Težave pri načrtovanju dnevne rutine;
- Težave pri vzdrževanju dejavnosti;
- Izguba zanimanja in splošen občutek apatije do vsakdanjega življenja;
- Brezbrižnost, povezana z zmanjšano obrazno mimiko in glasovnimi toni;
- Oseba govori redko in tiho;
- Oseba ima težave z doživljanjem kakršnega koli zadovoljstva v življenju;
- Socialna izolacija.
- Težave pri obdelavi podatkov in informacij za pravilno odločitev;
- Težave pri osredotočanju na vsakodnevna opravila (doma, v šoli, na delovnem mestu);
- Težave s pozornostjo;
- Težave pri uporabi naučenih informacij.
Fizični simptomi shizofrenije
Študije in klinična preskušanja so pokazala, da imajo shizofreniki na splošno določene telesne simptome, torej konstitucionalne značilnosti. Na primer, skoraj polovica shizofrenikov ima astenično postavo – ozek prsni koš, nesorazmerno dolge okončine, majhna mišična masa, ozka ramena, dolg vrat, ptičji obraz…
Njihov čelni reženj je zmanjšan, nenormalnosti v temporalnem režnju pa so povezane s halucinacijami. Poleg tega so shizofreniki pogosto introvertirani tip osebnosti, nagnjeni k samoopazovanju, hladnim in šibkim družbenim odnosom. So tudi občutljivi ljudje, ki so nagnjeni k fantaziranju in sanjarjenju.
V šolskem in akademskem smislu lahko shizofreniki napredujejo, vendar pogosto niso socialno prilagodljivi. Zanje je značilna ekscentričnost, ki je prisotna že od otroštva. Zaradi razdražljivosti in občutljivosti pa lahko shizofrenija nenehno niha med veliko agresivnostjo na eni strani in maksimalno podrejenostjo vplivom drugih ljudi (submisivnost) na drugi strani.
Kako zdraviti shizofrenike?
Zdaj, ko smo videli, kako se shizofreniki obnašajo, kako razmišljajo in na splošno kakšni so simptomi shizofrenije, se postavlja zelo pomembno vprašanje – kako zdraviti shizofrenike? Z drugimi besedami, kako naj z njimi ravnamo in kako naj z njimi komuniciramo? Na žalost so ljudje s shizofrenijo zaradi svojega bizarnega in nenavadnega vedenja pogosto družbeno izobčeni in stigmatizirani, pogosto prepuščeni sami sebi.
Vendar pa je dobra novica ta, da obstajajo zelo jasni in odprti načini komuniciranja s shizofreniki. Natančneje, pravilna komunikacija z osebo, ki trpi za shizofrenijo, in podpora sta ključnega pomena za ohranjanje močnega in zdravega odnosa s shizofrenikom. Glede na to, da je shizofrenija kronična in huda duševna bolezen, je komunikacija z osebo, ki trpi za shizofrenijo, lahko zahtevna.
Včasih je zelo težko videti ali razumeti stvari z vidika bolne osebe, kar lahko povzroča težave v vsakodnevni komunikaciji. Za pravilno komunikacijo in krepitev odnosa z bolnim je ključnega pomena razumevanje njihovega psihičnega stanja in vedeti, kaj reči in česa ne.
Zato vam bomo zdaj pojasnili, kako se obnašati do shizofrenikov, torej kako (ne)komunicirati z njimi.
Shizofrenija in kako se pogovarjati z osebo, ki trpi za to boleznijo
- Vadite aktivno poslušanje osebe. Bodite pozorni na govorico njenega telesa in neverbalno komunikacijo, da boste bolje razumeli njene občutke, zaznave in potrebe.
- Bodite potrpežljivi, ko se pogovarjate z bolno osebo. Razumejte, spoštujte in cenite njihova čustva, kadarkoli lahko – tudi ko se ne strinjate popolnoma z njihovimi prepričanji,
- Dajte jim čas za obdelavo informacij. Glede na to, da imajo lahko shizofreniki precejšnje težave pri sprejemanju, razumevanju in uporabi informacij, ki jih prejmejo, jim dajte čas in prostor, da razumejo, kaj jim želite povedati.
- Informacije čim bolj poenostavite. Razčlenite vse informacije, ki jih delite z osebo s shizofrenijo, na enostavnejše dele ali korake, da vaši ljubljeni osebi pomagate bolje razumeti, kaj želite povedati. Kadar je le mogoče, govorite v jasnih in kratkih stavkih.
- Spodbujajte ljubljeno osebo. Če ima vaša ljubljena oseba pomanjkanje motivacije v življenju, kar je pogost simptom shizofrenije, spodbujajte in podpirajte svojo ljubljeno osebo, ko opravi katero koli dnevno nalogo.
- Prepoznajte psihozo in dajte ljubljeni osebi prostor. Če shizofrenik doživlja psihotično epizodo, mu dajte dovolj časa in prostora, da si opomore od te izkušnje. Če so psihotične epizode intenzivne narave in so lahko nevarne za zdravje in življenje, takoj poiščite strokovno pomoč.
Shizofrenija in kako se ne pogovarjati s shizofreniki
- Izogibajte se jim ali jih odrivajte. Nikoli ne povejte ljubljeni osebi, ki trpi za shizofrenijo, da njeni simptomi "niso resnični", in da je "vse v njihovih glavah";
- Ne obsojajte jih. Uporabite negativen ali obsojajoč ton, ko se z njimi pogovarjate o njihovih izkušnjah, dojemanju in prepričanjih.
- Ne pritiskajte nanje, naj govorijo z vami. Če shizofrenik ni pripravljen na pogovor – ne vsiljujte komunikacije. Dajte mu čas in prostor.
- Izogibajte se razpravljanju o njihovih prepričanjih. Namesto da se soočite z ljubljeno osebo, poskusite stvari videti in razumeti z njene perspektive.
- Izogibajte se jim obtoževanja. Ne obtožujte ljubljene osebe, da je lena, ali ji ne očitajte, da se ni pripravljena spremeniti. Prav tako ne vztrajajte, da spremenite stvari namesto njih.
Kako se zdravi shizofrenija?
Če se shizofrenija ne zdravi, lahko povzroči znatno poslabšanje kakovosti življenja osebe, ki trpi zaradi te bolezni, in posledično ljudi, ki so ji blizu. Dobra novica je, da je shizofrenijo mogoče zdraviti, torej simptome te psihiatrične bolezni obdržati pod nadzorom z ustrezno strokovno in zdravniško pomočjo.
Zelo pomembno je, da nemudoma poiščete strokovno zdravniško pomoč, če kdo od vaših bližnjih kaže simptome shizofrenije. Čim prej se postavi diagnoza shizofrenije, tem večje so možnosti, da se ta bolezen pozdravi in ustavi v najzgodnejši fazi.
Medicinska obravnava zdravljenja shizofrenije najpogosteje vključuje ustrezno farmakološko zdravljenje (zdravila – antipsihotiki) in psihoterapijo.
Antipsihotiki so posebna vrsta zdravil, namenjena bolnikom z diagnozo shizofrenije, ki zelo uspešno lajšajo simptome te bolezni ali jih popolnoma odpravijo. Zelo pomembno je, da bolniki ne prekinejo zdravljenja z antipsihotiki, saj lahko prenehanje teh zdravil povzroči nevarne stranske učinke in ponovitev. Z drugimi besedami, shizofrenija in njeni simptomi se lahko znatno poslabšajo, če predpisano terapijo nenadoma prekinemo.
Klinika MedTim, kot specializirana bolnišnica za zdravljenje odvisnosti in duševnih motenj, že vrsto let z visokim odstotkom uspešnosti zdravi bolnike s shizofrenijo in drugimi duševnimi težavami. Uspelo nam je ozdraviti in spraviti na pravo pot na tisoče bolnikov po vsem svetu – pomagali bomo tudi vašim bližnjim premagati to hudo in kronično bolezen.
Klinika MedTim - Najboljša terapija za zdravljenje shizofrenije
Mednarodno priznane metode zdravljenja shizofrenije ter vrhunska ekipa svetovno priznanih strokovnjakov klinike MedTim bodo vašemu dragemu pomagali, da se znebi shizofrenije in nadaljuje normalno življenje. S kombinacijo antipsihotikov in preverjenega psihoterapevtskega programa pacientom pomagamo zmanjšati število in intenzivnost psihotičnih epizod ter jih v celoti premagati.
Po sprejemu bolnika v bolnišnico se opravi natančen pregled bolnika in odvzem anamneze (zgodovina bolezni). Sledi podrobna diagnostika, ki vključuje telesne preglede, laboratorijske preiskave, analizo krvi in urina, specialistični pregled, psihiatrično oceno in druge metode, s pomočjo katerih lahko ocenimo celotno psihofizično stanje bolnika. Če bo potrebno, bomo opravili dodatne diagnostične postopke z namenom določitve čim natančnejše in učinkovitejše terapije.
Poleg določitve ustreznega farmakološkega zdravljenja (antipsihotična terapija), psihoterapija in vsakodnevni pogovori z našim psihiatrom in psihologi pomagajo bolnikom, da se hitreje in lažje soočijo s simptomi shizofrenije in psihotičnih epizod ter jih premagajo. Psihoterapija v procesu zdravljenja shizofrenije v kliniki MedTim vključuje skupinsko terapijo, sistemsko družinsko terapijo in kognitivno vedenjsko terapijo.
Psihoterapija v kliniki MedTim skupaj s farmakološkim zdravljenjem pacientu pomaga normalizirati način razmišljanja, se bolje soočati s simptomi in vsakodnevnimi izzivi. Pri tem je še posebej pomembna družinska terapija, ki z ustreznim izobraževanjem pomaga družinskim članom, da se naučijo, kako se vesti do shizofrenikov in jim zagotoviti popolno podporo.
Naše zdravstveno in drugo osebje je na voljo 24/7. Ne oklevajte in stopite v stik z nami zdaj, saj smo tukaj, da vam in vašim najdražjim pomagamo kadarkoli.
