Psihoterapija
Psihoterapija pacientu pomaga pri soočanju s težavami in vrnitvi v normalno življenje
Psihoterapija pacienta vodi skozi proces spreminjanja. Ta proces poteka skozi dialog med pacientom in terapevtom. Cilj psihoterapije je razumeti vzrok težave in pridobiti veščine, potrebne za rešitev težave.
Po opravljeni psihodiagnostiki in psihoterapevtski izdelavi psihološkega profila pacienta poteka psihoterapevtski proces z individualnim pristopom.
Prvi korak v psihoterapiji:
- Klinična ocena: psihodiagnoza vključuje temeljito klinično oceno, ki lahko vključuje intervjuje, opazovanje in uporabo standardiziranih psiholoških testov.
- Klinični razgovori: Strokovnjaki postavljajo posebna vprašanja, da zberejo informacije o pacientovi osebni, družinski in zdravstveni anamnezi ter trenutnih simptomih in skrbeh.
- Psihološki testi: Standardizirane teste je mogoče izvajati za merjenje različnih vidikov, kot so osebnost, intenzivnost simptomov tesnobe in depresije, stopnja kognitivne okvare zaradi zlorabe. Ti testi pomagajo objektivizirati klinična opazovanja.
- Vedenjsko opazovanje: Strokovnjaki opazujejo pacientovo vedenje v različnih situacijah, da bi razumeli, kako oseba komunicira z okoljem in katere obrambne strategije uporablja v stresnih situacijah.
- Klinična diagnoza: Na koncu postopka zdravstveni delavec postavi klinično diagnozo, ki lahko vključuje vrsto, stopnjo in naravo odvisnosti, prisotnost sočasnih bolezni poleg glavne odvisnosti, duševno motnjo, čustveno motnjo ali druga psihološka stanja.
- Načrt terapije: Na podlagi rezultatov psihodiagnostike se izdela načrt terapije. To lahko vključuje psihoterapevtske posege, zdravila, svetovanje ali druge oblike podpore.
- Spremljanje: Klinična diagnoza ni enkraten dogodek. Morda bodo potrebne redne ocene za spremljanje bolnikovega razvoja in po potrebi prilagoditev načrta terapije.
Psihoterapija je osnovni korak k popolni ozdravitvi ljudi, ki so zasvojeni
Psihoterapija se uporablja kot zdravljenje zasvojenosti, kot so uživanje substanc, igre na srečo, pa tudi odvisnost od zaslona…
Psihoterapevtski proces z bolniki je namenjen spreminjanju stališč in navad, ki so jih pripeljale do zasvojenosti. Poleg tega se nagiba k prekinitvi mehanizmov zasvojenosti. Bolniki se naučijo razumeti, pa tudi sprejemati in obvladovati svoje misli, občutke in nenazadnje tudi svoja dejanja.
Cilj psihoterapije z bolniki je zdravljenje duševne zasvojenosti, ki je glavni vzrok vračanja odvisnikov.
Postavite svoje življenje na pravo pot
Kratka in intenzivna psihodinamična psihoterapija
Psihoanalitična (psihodinamična) psihoterapija, ki je kratkotrajna in intenzivna, predstavlja terapevtski pristop v širšem okviru psihoanalize, psihološke perspektive, ki raziskuje vpliv nezavednih procesov na vedenje in čustvovanje. Znano je, da lahko zasvojenosti služijo kot oblika samozdravljenja za poudarjanje čustvenih motenj, ki se bolniku morda zdijo nepremostljive, ali prikrivanje težkih izkušenj specifične ali dolgotrajne travmatične narave. Tukaj je nekaj ključnih značilnosti psihoanalitične kratke in intenzivne psihoterapije:
Omejeno trajanje: Za razliko od tradicionalne psihoanalitične psihoterapije, ki je lahko daljša in raziskovalne narave, je kratkotrajna psihoanalitična terapija usmerjena k specifičnim ciljem in ima vnaprej določeno trajanje. Pogosto je cilj doseči rezultate v krajšem času.
Intenzivnost: Ta pristop ima pogosto večjo intenzivnost, kar pomeni, da je terapevtsko delo lahko bolj poglobljeno in osredotočeno na bolnikove trenutne težave.
Opredeljeni cilji: Psihoanalitična kratka in intenzivna terapija običajno postavlja posebne kratkoročne cilje. Ti cilji so lahko povezani z reševanjem specifičnih problemov, razumevanjem miselnih ali vedenjskih vzorcev ali izboljšanjem obvladovanja čustev.
Raziskovanje nezavednih procesov: Tako kot tradicionalna psihoanaliza tudi ta pristop raziskuje nezavedne procese in medosebno dinamiko, ki lahko vplivajo na pacientovo čustveno počutje in vedenje ter jim tako pomagajo, da se bolj zavedajo.
Pogostost srečanj: srečanja so lahko pogostejša kot pri drugih oblikah kratkih psihoterapij, včasih z več srečanji na teden.
Terapevtski odnos: odnos med pacientom in terapevtom velja za ključni del terapevtskega procesa. Interakcije v terapevtskem odnosu je mogoče raziskati, da bi bolje razumeli vzorce bolnikovega odnosa.
Osredotočenost na sedanjost: Čeprav psihoanalitični pristop pogosto raziskuje preteklost, da bi razumel trenutne vzorce, se kratkoročna psihoanalitična terapija bolj osredotoča na sedanjost in reševanje trenutnih problemov.
Transakcijska analiza (TA)
Asertivno zdravljenje
Terapije psihotelesne narave
SISTEMSKA DRUŽINSKA TERAPIJA
KOGNITIVNO-VEDENJSKA TERAPIJA
PSIHOTERAPIJA S POMOČJO ZDRAVIL
To je psihološki postopek z drugačnim pristopom k zdravljenju odvisnosti. Združuje inovativno medicinsko zdravljenje s prehransko podporo in farmakoterapijo.
Izvaja se v bolnišničnem okolju. Gre za kombinacijo psihoterapije z intravensko infuzijo »transmediatorjev«, ki povečuje potencial psihoterapije.
Za zdravljenje odvisnosti pogosto samo zdravljenje ni dovolj. Enako velja za psihoterapijo in rehabilitacijo po zdravljenju.
Ta postopek je celovit program zdravljenja z medicinsko osnovo. Njen cilj je popraviti škodljive biokemične procese v možganih, ki nastanejo zaradi negativnih učinkov psihoaktivnih snovi.
Terapijo in predpisane dodatke uporabljamo v naslednjem obdobju ob sočasnem strokovnem vodenju.
Program je zasnovan tako, da pomaga na primer pri blaženju hrepenenja, vzpostavljanju prehranskega ravnovesja, izboljšanju mentalne jasnosti in zagotavljanju nasvetov.
Ali pa nas kontaktirajte preko spodnjega e-poštnega obrazca.
