Zasvojenost z benzodiazepini
Benzodiazepini spadajo v skupino psihoaktivnih zdravil, ki delujejo kot zaviralci centralnega živčnega sistema. Benzodiazepini spadajo v skupino anksiolitikov, sedativov in hipnotikov.
Kar zadeva vrste benzodiazepinov, so najpogostejši uporabljeni benzodiazepini diazepam (Bensedin, Apaurin), Bromazepam (Lexilium, Lexaurin), Lorazepam, Alprazolam (Xalol, Xanax). Ljudje jih zelo pogosto jemljejo v stresnih situacijah, na lastno pest, torej brez posveta z zdravnikom, ne vedoč, da lahko razvijejo odvisnost.
Benzodiazepini delujejo sedativno, anksiolitično, pomirjevalno, hipnotično, mišično relaksantno in antikonvulzivno. Vsaka vrsta benzodiazepina je v praksi drugačna. To pa zato, ker je osnovni namen vsakega posameznega benzodiazepinskega pripravka deklariran glede na učinek, ki je pri njem najbolj izrazit.
Z drugimi besedami, benzodiazepini so vrsta pomirjevala, ki si ga ljudje izmislijo za lajšanje simptomov tesnobe, histerije, napadov ali mišičnih krčev.
Vzroki tesnobe - Glavni razlog za jemanje benzodiazepinov
Kot smo že poudarili, so benzodiazepini anksiolitiki. Najpogosteje se jemljejo za lajšanje simptomov tesnobe. Sicer pa tesnoba predstavlja nedefiniran strah, torej bojazen. Strah se nanaša na očitno grožnjo, v primeru anksioznosti pa se ta strah nanaša na domnevo neke grožnje, torej kot slutnja, da se bo zgodilo nekaj slabega.
Zato se tu postavlja vprašanje – kaj so vzroki za anksioznost?
Tako kot vse druge psihične težave tudi anksioznost nima enega samega vzroka, temveč kombinacijo več dejavnikov (genetike in okolja). Nekateri ljudje se rodijo z bolj občutljivim živčnim sistemom. Po drugi strani pa lahko oseba v življenju doživi kakšno travmatično izkušnjo, ki je lahko sprožilec tesnobe.
Dejavniki za nastanek anksioznosti
- Preživeta osebna travma ali priča travmi;
- Stres, ki ga povzroča bolezen;
- Genetski dejavniki in družinska anamneza tesnobe;
- Obstoj drugih duševnih motenj, kot je depresija;
- Osebnost osebe;
- Uživanje narkotikov in drugih psihoaktivnih snovi (alkohol);
Postavite svoje življenje na pravo pot
BENZODIAZEPINI IN NJIHOVI UČINKI
Prednosti benzodiazepinov so njihovo hitro delovanje, ki se pokaže že po prvem zaužitju zdravila. Zato je pogosto slišati, da benzodiazepini delujejo kot pomirjevala.
Kronična uporaba benzodiazepinov pa lahko razmeroma hitro povzroči zasvojenost in odtegnitveni sindrom. Zato je priporočljivo omejiti čas zdravljenja z benzodiazepini na največ 4 tedne neprekinjeno, nato pa odmerek postopoma zmanjševati do popolne opustitve zdravila.
Poleg tega lahko benzodiazepini ob pretirani in nenadzorovani uporabi povzročijo kontraproduktiven učinek, tj. povečana tesnoba, vznemirjenost, razdražljivost ali agresivno vedenje. Opisani so tudi primeri depresije, samomorilnega vedenja ali na drugi strani evforije. Benzodiazepini lahko hitro povzročijo odvisnost, zato je zdravljenje z benzodiazepini nujno.
Kakšni so znaki zlorabe in odvisnosti od benzodiazepinov?
- Pogosta zaspanost;
- Nejasen govor;
- Vrtoglavica in zamegljen vid;
- Mišična oslabelost;
- Slab spomin in nezmožnost koncentracije;
- Upočasnjeni refleksi;
- Slaba koordinacija okončin in gibov;
- Togost.
Je pomirjevalo? Benzodiazepini in odtegnitvena kriza
Simptomi odtegnitvene krize pri benzodiazepinih
Po prenehanju jemanja benzodiazepinov se pojavijo odtegnitveni simptomi, ki jih na začetku ne prepoznamo kot pomanjkanje benzodiazepina. Če se pojavijo simptomi abstinenčne krize, pomeni, da je oseba razvila odvisnost in naj se obrne po pomoč na strokovnjaka.
Telesni simptomi odtegnitvene krize: pospešen srčni utrip, tresenje, tiščanje v prsih, želodčni krči, slabost, bruhanje, omotica, izguba apetita, preobčutljivost na svetlobo, dotik, glavobol, epileptični napad.
Psihični simptomi abstinenčne krize: povečana razdražljivost, anksioznost, napadi panike, izguba koncentracije, slab spomin, nespečnost, paranoja se lahko pojavijo kot najhujša psihična posledica. Simptomi so zelo neprijetni in močni. Simptomi se začnejo 1-2 dni in do tri tedne po prenehanju jemanja zdravila.
Uporabniki psihoaktivnih substanc, najpogosteje pa odvisniki od opiatov in alkohola, zlorabljajo zdravila iz skupine benzodiazepinov, da bi dosegli učinek oziroma stanje, podobno tistemu, ki ga povzroča snov, ki jo sicer uživajo in so od nje zasvojeni (kompenzacija).
Zdravljenje z benzodiazepin
Zdravljenje z benzodiazepini je dolgotrajen in strokovno voden proces. Gre za znižanje odmerkov benzodiazepinov ob sočasnem jemanju antiabstinenčne terapije, ki ni iz skupine benzodiazepinov. Odvzem benzodiazepinov pa predstavlja resno tveganje, ki ga moramo upoštevati pri odločanju o metodi razstrupljanja.
Razstrupljanje od benzodiazepinov poteka z zniževanjem odmerkov benzodiazepinov po shemi, ki se oblikuje glede na odmerek, pri katerem je bolnik prišel in začel zdravljenje. Hkrati se uporabljajo zdravila, ki niso iz skupine benzodiazepinov (antikonvulzivi za profilakso napadov, nevrostabilizatorji, B blokatorji, spazmolitiki, analgetiki…).
Ta zdravila imajo nalogo zmanjšati ali odpraviti simptome krize, ki nastane zaradi pomanjkanja zdravila. Iz tega razloga je nemogoče rešiti problem zasvojenosti z benzodiazepini doma. Nenadna prekinitev uporabe benzodiazepina lahko povzroči resne psihične in fizične posledice, zlasti če je bil odmerek benzodiazepina visok.
Medicinske obravnave za zdravljenje odvisnikov od benzodiazepinov trajajo 14 dni
Ali pa nas kontaktirajte preko spodnjega e-poštnega obrazca.
